Skorš je samonikla sadna vrsta, katero so poznali že stari Grki. Pogosto so ga zasadili po samostanskih vrtovih, predvsem zaradi njegovega adsrtingentnega okusa za zdravilne namene.

Drevo je za vzgojo nezahtevno. Dobro prenaša zmrzal in za tla ni zahteven. Divja drevesa zrastejo tudi do 20m, cepljene sadike pa precej manj in tudi dosti hitreje zarodijo. Deblo je močno, krošnja pa ovalna. Cepljena drevesa zarodijo dosti prej kot samonikla (necepljena) drevesa.

Plodovi so okrogle oblike ter so podobni jabolkam in hruškam. Veliki so približno 2-5 cm. Sprva so zeleni, na sončni strani so pa lahko rumeni ali rdeči. Zreli so septemba ali oktobra, ko je plod rjavkast in mehek.

Plodovi skorša se pretežno uporabljajo za predelavo v marmelado, v mešanici iz jabolk, hrušk ali kutin. Visoka vsebnost pektina pripomore k želejasti strukturi. Lahko pa jih uporabimo tudi za pridelavo jabolčnega vina (cider).

Včasih so plodove skorša prodajali na tržnici. Ti so bili zelo cenjeni zaradi zdravilnega vpliva na črevesje.

Tudi les skorša je izredno cenjen. Je zelo težak in trd. Iz njega so izdelovali različne izdelke, kot npr. stiskalnice, kopita pušk, palice za biljard …