Žižula (Jujube) je znana tudi pod imeni rdeči datelj, kitajski datelj, korejski datelj ali indijski datelj. Najverjetneje je iz ozemlja Kitajske, kjer so jo gojili že pred 3000 leti. Velja za najstarejše sadno drevo.

Drevo zraste v višion 2-8 metrov, lahko grmaste ali drevesne oblike – odvisno od vzgoje. Ima goste bodice ter podolgovate liste. Drevo v času mirovanja prenese nizke temperature (tudi do – 25 stopinj celzija) in je tudi dokaj odporno proti suši. Škropljenje proti boleznim ni potrebno. Zarodi že v tretjem letu po sajenju. Žižula dobro uspeva v globokih, lažjih in rodovitnejših tleh, slabo pa raste na glinastih tleh, v katerih zastaja voda.

Brsti pozno, šele v maju, in nato postopoma cveti več kot dva meseca. Majhni šopasti cvetovi so dvospolni, rumene barve ter so zelo vabljivi za čebele. Plodovi so podolgovati, zelene barve in spominjajo na zrel sadež oljke. V začetku septembra začnejo spreminjati barvo na rahlo belo-rumeno, na kar se od peclja dol začenjajo barvati z izrazito bleščečo rjavo rdečkasto barvo. Plodovi so užitni oktobra, ko popolnoma dozorijo in imajo nagubano površino in zmehčano meso, v katerem je podolgovata koščica. Okus mesa, ki je bledo rumene barve, pa je prijetno sladko-kiselkast. Plodove lahko uživamo sveže ali posušene, oziroma jih lahko predelamo v marmelade, sokove, žganje…

Žižula vsebuje 20-krat več vitamina C kot katerikoli citrus. Je pomemben vir B kompleksa, bioflavonoidov, mineralov in aminokislin. Japonci žižulo uporabljajo za krepitev imunskega sistema. Pomaga pri težavah z želodcem in želodčno kislino. Žižula čisti kri in lajša kronično utrujenost ter pomag pri blagih anemijah zaradi visoke vsebnosti železa. V kitajski medicini se uporablja za zdravljenje in lajšanje mnogih drugih obolenj.